Kalkulator občutljivosti in specifičnosti

O tem kalkulatorju

Vsak diagnostični test se presoja po tabeli 2×2 pravih pozitivnih, lažnih pozitivnih, pravih negativnih in lažnih negativnih, iz teh štirih števil pa izhajajo mere, ki določajo, kako dober test v resnici je: občutljivost = TP / (TP + FN), delež ljudi, ki stanje res imajo in jih test pravilno označi, in specifičnost = TN / (TN + FP), delež ljudi brez stanja, ki jih test pravilno izloči – s skupno natančnostjo = (TP + TN) / skupaj testiranih.

Ti dve številki sta pomembni iz različnih razlogov: visoka občutljivost ima prednost pri presejalnih testih, kjer je spregledan resnični primer (lažni negativni) nevaren, visoka specifičnost pa ima prednost, kadar bi lažni pozitivni sprožil nepotrebno invazivno nadaljnjo obravnavo, zato se isti osnovni račun testa drugače uporablja pri presejanju za raka kot pri potrditvenem diagnostičnem preizkusu.

Epidemiologi in biostatistiki, ki ocenjujejo nova diagnostična orodja, laboratorijski strokovnjaki, ki potrjujejo zmogljivost preizkusov, ter študenti medicine in javnega zdravja, ki se učijo statistike značilnosti testov, vsi uporabljajo ta izračun kot standardni prvi korak pri presoji uporabnosti katerega koli diagnostičnega testa v resničnem svetu.